Večernica – Vpliv podnebnih sprememb na prsti v Sloveniji

Večernica – Vpliv podnebnih sprememb na prsti v Sloveniji

V četrtek, 11. 1. 2024, smo v geografski večernici spoznali obrečne prsti in vpliv poplav na le te v Sloveniji. Dr. Blaž Repe, redni profesor na Filozofski fakulteti (oddelek za geografijo), nam je predstavil vplive podnebnih sprememb na prsti v Sloveniji s poudarkom na zasoljevanju prsti. Prikazal je spreminjanje sestave slovenskih gozdov zaradi vpliva podnebnih sprememb po različnih scenarijih. Posnetek predavanja si lahko ogledate TUKAJ.

 

 

 

 

 

Avtor fotografije: dr. Tomaž Kralj

Prispevek pripravila: Andreja Bečan

25 LET DUGS

25 LET DUGS

Decembra je ob dolgih večerih čas za zgodbe, zato zdaj ob koncu meseca dodajamo še eno …

Bilo je leta 1998, novembra, ko je bila na geografskem srečanju v Kranjski Gori predstavljena ideja o povezovanju učiteljev geografije. Profesor dr. Jurij Kunaver je skupaj s somišljeniki zbral podpise in še istega leta je bilo ustanovljeno Društvo učiteljev geografije Slovenije. 16. decembra je minilo 25 let od takrat.

V tem času so se pridružili novi člani, srečujemo se na taborih, seminarjih, konferencah, Kocenovih sobotah, četrtkovih večernicah … Na ta način se med seboj lahko spoznamo in sodelujemo učitelji geografije iz vseh koncev Slovenije.

HVALA mnogim, ki se z veseljem odzovete na naša povabila k sodelovanju. HVALA tudi vsem, ki aktivno sodelujete v izvršnem odboru društva ter vsem predhodnim predsednikom in predsednici. HVALA prof. Kunaverju za prispevek pri ustanovitvi društva.

Veselimo se sodelovanja in srečanj, ki prihajajo.

Dravsko polje

Dravsko polje

Znanstvena monografija Dravsko polje je izšla kot šesta knjiga v zbirki Prostori pri Univerzitetni založbi UM. 13 avtorjev je v 12 poglavjih na kar 366 straneh osvetlilo aktualne probleme in procese v regiji, ki je do sredine 20. stoletja veljala za tipično podeželsko pokrajino, kateri so glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti, s procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, pa se je značaj regije, ki gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici, začel spreminjati. Danes Dravsko polje predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Še zlasti v bližini vsakega od bližnjih regionalnih središč je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo visoka. Območje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. Medtem ko v zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, ugotavljamo, da je dejanski razvoj na Dravskem polju v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin.

Monografija prinaša zanimivo branje in različne poglede na regijo, tako na naravno geografske kot na družbeno geografske prvine ter procese, ob tem pa so avtorji posvetili posebno pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.

Knjiga je izšla v elektronski obliki, v kratkem pa je načrtovana tudi tiskana izdaja. Elektronska verzija znanstvene monografije je dostopna na: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/832 .    

Večernica – Poplave 2023

Večernica – Poplave 2023

V četrtek, 30. 11. 2023, smo imeli izredno geografsko večernico na temo Poplave 2023. Predavatelj je bil tokrat geograf in hidrolog g. Janez Polajnar, ki deluje na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Predstavil je vremensko ozadje letošnjih poplav, vpliv podnebnih sprememb na pogostost poplav, druge vzroke za nastanek visokih voda. Poplae v Sloveniji je razložil z vidika evropskega prostora in podal smernice za ravnanje v bodoče. Predavanje je bilo prilagojeno na način, da tematiko lahko razumljivo predstavimo tudi učencem in dijakom. Posnetek predavanja si lahko ogledate >>>, PPTx v .pdf obliki najdete tukaj >>> in kratek filmček o moči vode tukaj >>>.

Večernico je vodila Andreja Bečan

Konferenca KMETIJSTVO IN PREHRANA

Konferenca KMETIJSTVO IN PREHRANA

OBVESTILO

Društvo učiteljev geografije Slovenije (DUGS) pripravlja konferenco z naslovom »KMETIJSTVO IN PREHRANA«  31. 5. in 1. 6. 2024 v Ormožu.

Prijave so mogoče prek sistema KATIS (število mest je omejeno): https://paka3.mss.edus.si/Katis/Prijava.aspx

Za prijavo vašega prispevka na konferenco “KMETIJSTVO IN PREHRANA” je potrebno izpolniti PRIJAVNI OBRAZEC https://1ka.arnes.si/a/9fd67571.

Rok za oddajo naslova prispevka s povzetkom (opisom do 250 besed) je 15. 1. 2024. Pošljite ga na info@drustvo-dugs.si.

Več o konferenci preberite na https://geokmetijstvo.splet.arnes.si/

Prosimo tudi vse, ki ste se že prijavili prek Katisa, da izpolnite PRIJAVNI OBRAZEC https://1ka.arnes.si/a/9fd67571 .

Vljudno vabljeni!

Organizacijski odbor konference

Po Lipovškovem taboru 2023

Po Lipovškovem taboru 2023

Na Lipovškovem taboru Prekmurje in Porabje 2023 rekordna udeležba

Društvo učiteljev geografije Slovenije je 13. in 14. oktobra 2023 organiziralo tradicionalni seminar Lipovškov tabor – Prekmurje in Porabje 2023, ki se ga je udeležilo rekordno število osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev geografije. Na skrajnem severovzhodu Slovenije, v Hodošu, se jih je zbralo kar 89.

Prvi del seminarja je bil izveden na daljavo, in sicer preko ankete, s katero so organizatorji želeli dobiti vpogled, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji pri svojem pouku spopadajo s poučevanjem geografskih tematik o Prekmurju ter slovenskem Porabju.

Po petkovem prihodu v Mladinski dom Hodoš in uvodnem nagovoru predsednice DUGS Nataše Mrak so se začela predavanja o aktualnih geografskih tematikah lokalnega okolja in širše. Dr. Karel Natek je predstavil nekaj zanimivih dejstev o poletnih poplavah v Sloveniji, o pomenu upravljanja z vodami je spregovoril dr. Mitja Bricelj. Krajinski park Goričko je zastopal geograf Tomaž Koltai. Dr. Jurij Senegačnik je s svojimi letalskimi fotografijami in posnetki Prekmurja ponudil nekoliko drugačno perspektivo pokrajine, dr. Tatjana Kikec pa je predstavila novosti na portalu Uporabna geografija. S področja šolske geografije so kolegice predstavile nekaj uporabnih primerov dobre prakse – Tina Šlajpah družabno igro Z igro po zamejstvu, Monika Hajdinjak mobilno kolesarsko učno pot po občini Cankova, Ester Mrak pa šolsko meteorološko hiško. Popoldanski del je sklenila Mojca Janžekovič z analizo anketnega vprašalnika, ki so ga udeleženci reševali pred prihodom na tabor. Program tabora je dostopen na povezavi: https://www.drustvo-dugs.si/5634-2/

V poznih popoldanskih urah je sledila svečana podelitev priznanj DUGS, ki jih društvo podeljuje vsaki dve leti. Prejemnike priznanj tokratne in preteklih podelitev si lahko ogledate na povezavi: https://www.drustvo-dugs.si/o-drustvu/priznanja/.

DUGS je proslavil svojo 25-letnico obstoja in udeležence pogostil s tipično prekmursko večerjo – bogračem.

V večernih urah so se geografi ob navdihujoči in predani razlagi dr. Igorja Žiberne podali v oddaljene svetove vesolja. Nebo je bilo jasno, večer pa ne prehladen, zato je bilo moč precej časa vztrajati pri opazovanju nočnega neba. S teleskopom so opazovali nekatere takrat vidne planete, npr. Jupiter in Saturn, in zvezde, s prostim očesom pa našteli kar nekaj zveznih utrinkov. Drugi del večera se je nadaljeval ob zabavnem geografskem kvizu, ki ga je pripravil kolega Matej Matkovič. Smeha in zabave ni manjkalo, učitelji pa so dokazali, da znajo biti, ko gre za točke, podobno borbeni kot učenci.

V soboto je sledil terenski del programa. Pod vodstvom Draga Balajca, Tomaža Koltaija (KP Goričko) in Laure Ostrič je pot najprej vodila v Porabje. V Andovcih je na domačiji ob Malem Triglavu trenutni položaj porabskih Slovencev predstavila Silva Eőry, v Monoštru je sledil ogled Muzeja Avgusta Pavla, ki je edini slovenski muzej na Madžarskem. Po krajšem postanku v Gornjem Seniku je pot vodila nazaj v Slovenijo. Udeležence tabora je prijetno presenetil sprejem v Lončarovcih, v eni od najmanjših vasi na Goričkem, kjer so domačini spekli kostanj, Tomaž Koltai pa je predstavil tematsko pot po močvari Lončarevci, ki je primer dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo in stroko. Zadnji strokovni postanek terenskega dela je bil v Prosenjakovcih, kjer stoji in deluje reformirana kalvinska cerkev. Njen predsednik, Geza Kočan, je navzoče seznanil z njenim trenutnim položajem, predsednica madžarske samoupravne skupnosti Moravske Toplice, Szuza Vogrinc, pa je predstavila položaj in aktualno problematiko madžarske narodne skupnosti v tem delu Prekmurja.

Vabljeni k ogledu foto utrinkov: https://www.drustvo-dugs.si/fotogalerija/nggallery/all/lipovskov-tabor-prekmurje-porabje-2023

Prispevek pripravila: Kristina Šturm