Društvo učiteljev geografije je vrnilo obisk turškemu učiteljskemu geografskemu društvu, katerega člani so se je julija strokovno usposabljali v Sloveniji. Ker je bilo usposabljanje samoplačniško, je bilo Slovenskih udeležencev devet – toliko, da so lahko uporabili najcenejši prevoz s kombijem, obenem pa na poti spoznavali tudi geografske značilnosti Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Grčije ter njihovih obmejnih pokrajin.
Izobraževanje je potekalo od 30. julija do 3. avgusta v Izmirju in okolici. Za uvod jih je sprejel Necdet Budak, rektor univerze Ege. Popoldne je pod vodstvom izredne profesorice Arife Kardag potekalo terensko raziskovanje štirimilijonskega Izmirja in njegovega urbanega razvoja. 60 kilometrov dolgo mesto je umeščeno v globok zaliv; zato je možno z južnega v severni del mesta hitreje priti s trajektom kot pa z avtom. Impresiven je bil tudi obisk ogromnih opuščenih solin, ki zdaj služijo kot postaja ptic selivk na poti iz Evrope v Afriko in Azijo; nekaterim so tudi vsakoletni južni cilj.
Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju geološke, arheološke in kulturne dediščine Efeza in okolice. Upokojeni profesor Ilhan Kayan, avtor in soavtor več mednarodnih geoloških razprav, je bil izjemni pripovedovalec in krmar med znanstveno preciznostjo in posebnostjo ter poljudno splošnostjo.
Tretji dan so obiskali mesto in občino Seferihisar. Živahno turistično mesto je veliko kot Celje, poleti pa se zaradi turistov poveča na velikost Ljubljane. Mesto se dinamično vključuje v programe EU, njegova prednost pa je spodbujanje tradicionalnih krajevnih dejavnosti, ki na eni strani krepijo domače gospodarstvo, na drugi strani pa turistom ponujajo tipične proizvode; še posebej pa se naslanjajo na dejavnosti, ki uveljavljajo gospodarsko dejavnost žensk. Mesto je vključeno tudi v evropsko skupnost CittaSlow.

Popoldne so učitelji Cagdas Yuksel, Taner Bicki in Gokcze Pekmeczi predstavili nekatere preverjenimi in učinkovitimi dejavnostmi za svoje dijake; poudarek je bil na orodjih GIS in na tem, kako postavljanje nekaterih geografskih hipotez ni več polje znanstvene fantastike, ampak s pomočjo računalnika preverljivo in dokazljivo potrjevanje predpostavk. Kasno popoldne in večer sta bila namenjena preučevanju turistične ponudbe Seferihisarja.
V četrtek so s profesorjem Kayanom obiskali vulkansko pokrajino in geomorfološko zanimivo oblikovane erozijske stolpiče. Ogledali so si starodavno mesto Kula in razstavo na sedežu Geoparka. Mimogrede: vodja muzeja se je pravkar vrnil z obiska slovensko-avstrijskega geoparka Karavanke.
Na poti domov so se ustavili še v Carigradu. Mesto izjemno hitro raste. Po nekaterih podatkih naj bi bilo največje na svetu glede na to, koliko njegovih prebivalcev živi v mestno komunalno urejenem okolju – druga velemesta imajo namreč veliko prebivalcev v barakarskih naseljih.
Opogumljeno z letošnjima uspešnima meddržavnima seminarjema bo Društvo učiteljev geografije Slovenije prihodnje leto pripravilo mednarodni seminar.

Skupinska fotografija turških in slovenskih učiteljev geografije z rektorjem univerze Ege.

  Vhod v trojanski park zaznamuje Odisejev konj.

 Izmir je s svojo gospodarsko močjo, infrastrukturo in zunanjo podobo povsem primerljiv s podobnimi evropskimi mesti.

 Plamenci so najmnožičnejša kolonija ptic v izmirskih solinah.

 Profesor Kayan med razlago v rimslem mestu Efez.

 Sirince v kmečkem zaledju so Turkiohranili kot mesto-muzej. Turisti ga obiskujejo zaradi pitoreskne arhitekture, bazarja in vinskih poskuševalnic.

Tunc Soyer, župan Seferihisarja, je povedal, da imajo v občini tudi otroški parlament, ki dejavno vpliva na politične odločitve, Candas Balta (levo) pa je orisal delovanje mesta v evropski povezavi CittaSlow.

 Vulkanska pokrajina blizu mesta Kula.

 Bogastvo geoparka so tudi zanimivo oblikovani erozijski stolpiči.

 Starodavno središče Kule krasi tip hiš, ki jih je moč videti tudi v Bosni.

 Prostore turškega učiteljskega društva bo krasila tudi slika učenca OŠ Majde Vrhovnik iz Ljubljane.

Carigrad je sodobni megapolis s skrbno ohranjeno staro kulturno dediščino.

Slovenijo je za en teden obiskala enajstčlanska skupina turških učiteljev geografije. Najprej so si pod vodstvom Rožleta Mrvarja Bratca in Jašarja Skorupana ogledali Ljubljano. Nato so obiskali Planinsko polje in Cerkniško jezero. Dr. Marko Krevs s Filozofske fakultete v Ljubljani je za udeležence pripravil delavnico Our Photo Story, ki omogoča raziskovanje pokrajine z mobilnimi napravami. Dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za okolje in prostor je ob obali Cerkniškega jezera razložil hidrodinamiko svetovno znanega kraškega pojava.

Torek je  bil namenjen iskanju skritega zaklada, ki ga je pripravil Mirsad Skorupan, Svoje terensko delo z učenci je predstavila Nataša Mrak. Popoldne so obiskali najdišče odtisov dinozavrovih nog, program pa sklenili s predstavitvijo in primerjanjem šolskih sistemov Turčije in Slovenije.

V sredo so pod vodstvom Franca Malečkarja iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti obiskali kraško jamo Dimnice, soline v Strunjanu in Piran. Obisk so izkoristili tudi za kopanje. Zanimiv večer je pripravila Andreja Bečan z multimedijskim predavanjem o Veliki planini.

Naslednji dan je dr. Karel Natek s Filozofske fakultete v Ljubljani popeljal po skrivnostih Rakovega Škocjana. Poudarek štiriurnega sprehoda je bil na nastajanju kraških pojavov in vodnih razmerah. Popoldne so bila predavanja Nine Farič, Andreje Bečan, Nataše Mrak in Mirsada Skorupana. Prva je predstavila številne obšolske dejavnosti na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani – od sodelovanja na geografskih tekmovanjih do mednarodnih projektov. Druga je razložila, kako z učenci organizira skupinski pouk, pri katerem nastanejo praktični izdelki. Zadnja pa sta nanizala množico možnosti, ki jih v Sloveniji ponuja e-podpora geografskemu izobraževanju.

Ob koncu so udeleženci in predavatelji prejelli potrdila o sodelovanju, turško društvo pa je slovenskemu društvo v znak pohvale in odličnega sodelovanja izročilo plaketo.

Udeležencem je bilo središče delovanja Center šolskih in obšolskih dejavnosti Medved na Medvedjem Brdu. Izmenjavo sta omogočila Društvo učiteljev geografije Slovenije in turška zveza za geografsko izobraževanje.

  Spominski posnetek v srcu Ljubljane.

 Od rimske Ljubljane do danes.

 Aplikacija Our Photo Story.

 Posebnosti Cerkniškega jezera je v svet ponesel že Valvazor.

Včasih se ni vedelo, ali so iskali ali so se zgubili, a na koncu je vsaka ekipa našla zaklad.

Kdo bi si mislil, da sta lisi ob rdečih pikah dinozavrovi stopinji, nastali v triasu.

Pred kraško jamo Dimnice.

Posebno oblikovan sir trnič je posebnost Velike planine.

Za geografe ni skrivnost, zakaj na krasu, kljub obilnim padavinam, ni (dovolj) vode.

Ni težava sodelovati v projektu. Težava je projekt umestiti v pouk.

Učenci so sposobni v 9. razredu izdelati odlično maketo slovenske pokrajine.

Mirsad Skorupan je predstavil dosežke slovenske šolske e-geografije.

Plaketa, ki jo je v imenu turška zveza DUGS-ovemu predsedniku Rožletu Mrvarju Bratcu (levo) izročil Cagdas Yuksel (desno).

 Avgusta bodo slovenski učitelji vrnili obisk z raziskovanjem zahodne Turčije.